Od kar poznamo GTA formulo, ki je zelo preprosta obstaja kar veliko razlicnih iger, ki delujejo na istem principu. Vzamimo eno kocko, vrzimo not stavbe, ljudi, orozja in avte in imamo skoraj nekaksno realno simulacijo. Vendar ni vse samo v stilu igranja. Predvsem je treba napisat dobro zgodbo, ki pase za tako vrsto igranja. Seveda je ravno v tem najuspesnejsa GTA serija, ki vecinoma prikazuje razlicne statuse ljudi, kaksni so bogatasi napram revnim, kaksno so sefi podjetij napraj delavcem in podobno. V Saints Row 2 pa se gre najvec o tem kdo ima kontrolo kaksnega teritorija.

Nadaljuje se tocno od tam kjer se enka konca. Ti pristanes v oddelku nujne pomoci lokalne jece in si v komu. Tukaj si najprej izberes izgled, ki je precej bolj dodelan kot je bil v enki. Stil frizure, barva las, oci, nos, celjust, usesa prakticno vse. Enkrat ko se zbudis iz kome, ti en od pacientov (ki si baje zanalasc neki naredi) pomaga zbezati iz zapora. Ker si bil v komu kar precej casa, enkrat ko se vrnes v mesto spoznas, da se je vse spremenilo. Nastali so novi gangi, nic ni vec pod kontrolo, a vcasih je bilo vse vodeno od tako imenovanih “The Saints”.

Torej moras spet pridobit teritorije nazaj s tem, da povzrocas skodo drugim gang-om in konec koncev ubijes njihovega leaderja, da dokazes kdo si, da imajo ljudje spet respekt do tebe. Tako najprej pomagas par starejsim prijateljem, da nekako sestavis osnovno skupino ljudi, ki si skusa spet prilastiti mesto.

Hodis okoli, krades avte, ubijas ljudi, si “izposodis” kaksen helikopter, pomagas prijatelju da zbezi iz policijske postaje, kupujes night club-e in razne trgovino, ki ti dnevno dajo nekaj denarja. Vsako tolko ti kaksen od ostalih gang-ou napade kaksen teritorij in ga moras branit. Vsega kar se vam pozeli je na voljo. Je pa dosti povdarka na komicnosti in samokriticnosti. Ker je pac tezko spet dobiti celo mesto in vse kontrolirati se med clani skupine dogajajo nenehni komflikti (vcasih sem celo mislil, da se bo kaksen od clanov uprl pa se vendar ni) ampak cilj je pridobiti svoj ugled in respekt nazaj.

Graficno je igra kar vredu. Predvsem se gre, da pri takih igrah (imenovane “sandbox”) ni nekega stekanja in ustavljanja ker igra mora dolocen del igre nalozit. Igro ko zazenes enkrat nalozi vse potrebno in potem je samo med misijami kaj malega ko se nalaga, ostalo je dokaj tekoce brez ustavljanj. Muzikalno gledano, je malo miks vsega, ceprav je velik povdarek na rap muziki, vendar ko vozis dolocena vozila se najdejo od oldies-goldies, do radio hits, do metal postaj tako da je za vsakega nekaj.

Kontrole so mi ble sprva malo cudne vendar kmalu potane jasno zakaj so se tako odlocili. Najvecja sprememba je ko vozis vozila pri tem katere tipke uporabljas za voznjo in katere za streljanje iz slednjega. Gas in bremza sta na A ter B tipkah, za streljanje pa je RT. Najvecji napredek pa je dodani tako imenovani “Auto Cruise” ob pritisku LB. Deluje kot nekaksen trip-tronic, ki ga vklopis na doloceni hitrosti in potem avto sam bremza in pospesuje, da obdrzi kokstantno hitrost. Tako je potem dosti lazje samo voziti avto in dejansko biti pozoren kam streljas, ce ne moras se na gas nonstop pritiskati in postane dokaj tezko igrat, ko moras v glavi hkrati imet 3 funkcije. Hitrost, smer voznje in streljanje.  Nasplosno pa je igra zelo zabavna in me je tolko potegnila not da sem u bistvu imel kot nek mini maraton v soboto in sicer 11 ur brez prekinitve =). Vsekakor igra je za jo igrat, se posebej v tem obdobju ko se bliza poletje in cakamo “velike igre” da pridejo na plan. Yo, check’ it! =)